Cankarjev dom, Melodrom…dve zelo mučni uri…
In zakaj? Kot prvo sem morala biti pri miru cel koncert…muka, muka in še enkrat muka..
Drugo: nedovoljeno fotografiranje…pričakovano, ampak vseeno… (mislim, da so bile moje muke primerljive Mininim, ki se je morala odreči verižnemu kajenju na odru…ampak ona je vsaj imela čik pavzo 
)
Sem pa med pavzo prišla do zanimive ugotovitve: očitno sem mizantrop…par na levo me je s svojim prav mučno nerodnim flirtanjem spravljal ob živce, na desno je miss študentka z očitno miselnostjo srednješolke pridno tlačila noge na stol, za mano je neka inteligenca neumorno udarjala ritem v moj hrbet, pred mano je Štefka pridno svetila z zaslonom mini fotkiča (v plus ji štejem vsaj to da je znala fleš sklopit) in po celi dvorani so veleinteligence flešale…še dobro, de je fleš posvetil le kake dve vrsti naprej..torej bila funkcija predvsem lightshova za našimi glavami…sicer nisem pa prepričana ali je problem v meni ali pa so bili uspešni stranski dejavniki (dopoldanski obisk na referatu FF, pomanjkljiv vnos hrane v sistem prek dneva in dejstvo, da nisem smela šklocat po mili volji).
Aja, koncert je bil drugače super, malo več bi sicer lahko komunicirali s publiko ne pa le z občasnim hvala in naslovom komada, pa pri Counting days bi jaz malo spremenila glasnost posameznih inštrumentov…ampak ker se na take stvari ne spoznam bom raje tiho. No, pa fajn je bilo tud, da smo bili deležni par novih oz neobjavljenih štiklcov (čeprav so bili eni rahlo ‘čudni’). Vsekakor pa dobro zapravljeni evri za karto. Edino resno obžalovanje: da sta bila koncerta Melodroma in BFM vzajemno izključujoča 
Če potegnemo črto..Melodrom so bili več kot kos izzivu, edino jaz še vedno trdim, da bolj pašejo v manjše klube, v bolj intimno vzdušje…nekam kjer nisi priliman na stol 
