Predstavitve fakultet

V popoldanskih urah smo se zbrali v MC Podlaga in poskusili podati bodočim študentom čim več informacij o študiju..en tak “vse kar ste želeli vedeti o študiju, a se nikoli niste upali vprašati” session Sicer pa so bili dijaki dokaj zadržani in so se opogumili z vprašanji šele po končanih predstavitvah, ko smo jim bili na voljo individualno. Upam, da smo komu olajšali odločitev o prihodnosti oziroma mu dali idejo kam naj se usmeri oz kaj bi utegnilo biti zanimivo. Na žalost dela projekta nismo mogli izpeljati, tako kot smo si želeli in so nam pri predstavitvah prekrižali načrte bolezni in smučanja, ampak glavni cilj je bil dosežen Sedaj je samo še na bodočih vodstvih kluba, da nadaljujejo s tovrstnimi dogodki tudi v prihodnje…sploh, ker se gre v končni fazi za odločitve, ki te določijo za večino življenja.

Klik za več slik.

Tide v Cvetličarni

Na koncert sem odšla brez kakršnihkoli pričakovanj, razen to, da bo zadeva korektno odigrana…in nisem bila razočarana. Odigrali so tako kot je treba (odpeli tudi – angleška besedila zvenela angleško – meni zelo pomemben podatek). Na začetku so sicer bili malce zadržani v komunikaciji s publiko, a do konca koncerta so ‘padli noter’. Najbolj so zapalile Evolution in Waiting for the rain (če se ne motim sta to tudi dva od hitov). Pa gostje, seveda. Najprej Skočir in Zoki, potem Tokac (pevec od Dan D) in čisto na koncu je svoje vokalne sposobnosti pokazal še Lado. Fino je bilo

V glavnem, Rožarijo sem zapustila z zares dobrimi vtisi. Aja, pa še trzalico sem dobila padla direkt vame :O Najbolj sem bila pa navdušena, ko sem doma ugotovila, da me dobri stari mini Canonček ni razočaral..sicer niso slike profešnl ampak so pa boljše, kot sem mislila, da bodo (se opravičujem vsem, ki so bili za mano in sem jih (predvidevam) spravljala v obup z mojim fotkanjem…naslednjič obljubim, da bom manj škljocala ).

Edina slaba stran je, da ima kup slik glave na spodnji strani Je hudič, če si bolj mejhne sorte in nisi v prvi vrsti  )

 

 

Skočir v akciji

 

Zoki in njegov stratocaster

Tokac

Bizovičar…zna pet

  

 

Jutri pa bolj umirjene zadeve: predstavitve fakultet in zaposlitve na našem koncu v Mladinskem centru Podlaga ob 17h . Upam, da bo uspeh podoben lanskemu, oziroma, da bomo presegli lansko leto

Rise and shine

Nekaj zaradi česar se je bilo vredno skobacati iz tople postelje – pa čeprav je trajalo le par minut. 

Dihi globok, to je konec sveta…

…ali pa tudi ne…samo novo leto…pač 8 na koncu namesto 7…big deal…no, nekateri se sicer res obnašajo kot da je konec sveta (nakupovalna mrzlica v stilu “umrli bomo od lakote, ker bodo trgovine zaprte 2 dni” , novoletne zaobljube (ko ura odbije polnoč bom postala čisto druga oseba…ja valda ) in podobno…ne gane me…spljoh…na žalost al pa srečo…ampak vseeno sedaj voščim vsem, ki jim osebno nisem, naj jim novo leto prinese vse lepo za kar jih je prejšnje prikrajšalo (pa kaj drugega lepega tudi ne škodi)

No, pri meni prazniki koristijo predvsem iz enega vidika: ker sem deležna vsaj krajšega oddiha – nujno potrebna zadeva Sicer sem ga bila deležna že na otvoritvi smučarske sezone v Arabbi, ampak kaj ko je vsa pridobjena energija kaj kmalu izpuhtela :S ostajajo le spomini na štrajk in pomanjkanje benzina…

In kaj sem torej počela za praznike? Večinoma nič pametnega…no, malce sem se šla bonding s fotkaratom (ker sem ga v zadnjih mesecih precej zanemarila..pomanjkanje časa in sonca ter presežek burje in dežja ) in malce sem se spoznavala s stativom…nova, zelo dobrodošla, pridobitev…le še nekoga moram prepričat, da mi ga okrog prenaša :p

Kam se torej jaz odpravim delat nočne posnetke? Ja seveda v Ljubljano, ki je bila letos še posebej inovativno in sploh zelo drugače kot ponavadi okrašena ne, saj je bilo lepo, ampak počasi počasi bi bil pa res čas, da se malce zamanja te okraske no…pač vsaj malce drugačna shema kot to vesolje, ki ga gledamo že od zmeraj…še moje rojstno “vele”mesto se je letos na novo okrasilo (čudež na Kosovelovi ulici ) kakorkoli, sem pa ulovila Dan D na Prešercu, za kar sem zelo hvaležna ljubljanskemu županu, ker je prišparal moja uhca in mi dal priložnost, da sem malce vadila koncertno fotkanje. 

Malce sem se tudi po Obali potikala. In ker Plestenjaka ni bilo doma, sem morala slikat okolico…in to kar iz roke, ker stativa ni bilo v bližini… ni super duper čisto, but I like it well, sort of – itak baje nisem nikol čist zadovoljna

Pa še malce božiča za konec. In ja, vem da je šel mimo že skoraj 2 tedna nazaj, ampak jaz sem se šele sedaj spravila jaslice gledat moram pa posebej pohvalit postavljalce jaslic – letos je bilo prav zanimivo, sploh, ker se je dalo pritiskat na različne gumbke in regulirat kaj se premika, teče, sveti…idealno za vse z Dee Dee efektom (taki, ki radi različne gumbke pritiskamo )

Torej, še enkrat, radi imejte, sebe in tiste okrog vas, čim manj negativne energije in dajte cenit vsak trenutek življenja posebej, ker nikoli ne veš kateri bo zadnji…