Aprite le finestre al nuovo sole, è primavera*

*del stare italijanske pesmi, pomeni pa “odprite okna novemu soncu, pomlad je tukaj”

Torej, po dolgočasni in absolutno pre-dolgotrajni sneg/dež/sneg situaciji, ultra snežnem metežu, snegu za en dan in splošno bednem vremenu, je zasijalo sonce, nas spomnilo, da smo že skorajda aprila in da je skrajni čas za ponovno dozo pomladi. In v takem vremenu je vsekakor škoda biti doma in umirati ob knjigah, zato sem se naravnost morala pridružiti vsem, ki so jih sončni žarki zbezali na plano iz varnega zavetja doma

prvi regrat je že tukaj

drevesa že svetijo, nekatera obletavajo že čebele

brez te rumene zadeve pa preprosto ni pomladi

malce zelene

trip in vijolice (v očeh)

tale mi je pa kar domov sledil in za na konec celo poziral (tega pri psih preprosto nisem vajena…ponavadi jo ucvrejo čim dvignem fotoaparat )

 

Pašalo je. Edino mojo dobro staro Sigmo sem pogrešala (ok no, pravkar bi praznovala komaj prvo leto, tako da je stara samo v prmerjavi z vso ostalo opremo)…dokler sem jo imela, sem imela 1001 pripombo, sedaj pa jo pogrešam na veliko come back to me soon…vsake toliko bi bilo tistih 200mm več kot dobrodošlih…ok, dovolj jamranja…se je treba navadit tudi na kaj manj teletastega

You can’t make this stuff up

Med delanjem domače naloge (ja, eni faksi imamo tudi redne domače naloge…) sem naletela na ta podcast…in končala tako, da sem se režala novicam…in to novicam, ki prihajajo iz CNN! sicer to niso “prave” novice ampak saj-ni-res-pa-je novice, toda za popestritev mojih pozno-večernih oziroma jutranjih uric za računalnikom in za slušno razumevanje (ki je ponavadi dolgočasno za zaspat) so več k0t dobre zelo zelo ponosna nase in moje naključno odkritje

Pa, da ne bom delala krivice drugim CNN podcastom: Larry King npr je tudi zelo zanimiv, a kaj, ko ni bil primeren za mojo domačo nalogo

You can’t make this stuff up, and even if you could, why would you want to

Zajčki in trobentice, jajčka in vijolice

 

Prazniki se končujejo – želodec srečen, možgani malo manj – čas je, da se vrnem v “zabušavanje” mood Kar v praksi pomeni, da spet ne bom imela časa živeti, delati stvari, ki so mi všeč, bom pa toliko bolj jamrala kaj vse moram narediti nadvse nadležno

 Drugače pa trenutno čas zapravljam v Illustratorju…zadeva v tretje (3. v življenju sem ga odprla) sploh ni tak bavbav, kot je zgledala prvič ou yea Mogoče mi uspe sproducirati kak header, ki bo celo zgledal spodobno Aja, trenutno se malce igram s temami…sicer ostajam na sivem ozadju, ampak me rdeča pošteno premamlja…splošno…sem celo nabavila rdečo torbico rdečih čevjev pa ne bom še, ni straha me bo prej minila obsesija z redečo barvo. upam.

 

 

Btw, tem trobenticam je sicer že potekel rok uporabe saj so stare že krepko več kot en mesec, ampak zadnja dva tedna mi prav lepo osvetlijo sive snežno-deževne dni. In še bolj mi bodo lepšale dneve, ki sledijo, dneve, ko se bom smilila sama sebi.  

 

Pomladanska fešta KŠS v Bachusu

 

 

Klub študentov Sežana je v Bachus centru v Ljubljani priredil Pomladansko fešto. Ker je vreme vse prej kot pomladno smo se odločili dokončno pregnati zimo in pozdraviti pomlad.  Večer je bil zanimiv, glasba je bila dobra, igrali smo se tudi, le obisk je bil slabši od pričakovanega.  No, vsega ne moremo imeti

 

 

 

 

Še link do galerije za tiste, ki bi radi videli še kako sliko…  

Sneeeeeeg

Kje? Kdaj? Res? No ja….tresla se je gora, rodila se je miš…oz, bolj natančno, par snežinkic. Sicer sem bila prijetno presenečena, ko sem ugotovila, da tudi pri nas sneži (po napovedih naj ne bi..pač ne spadamo pod nobeno od regij z napovedanim sneženjem…), ampak do srede popoldne, ko sem v drugo prišla domov iz “bele” Ljubljane, že ni bilo več ne duha ne sluha o kakem snegu (zato je bilo toliko več burje…lahko bi tukaj zgrešili v napovedi..).

Nedvoumno pa je držala vsaj ena napoved…sneženje na Notranjskem je bilo res obilno (ampak v sredo ga ni bilo 50 cm…niti pod razno)…sicer lahko potrdim le za torek popoldne in zvečer, ampak meni je bilo čisto dovolj, saj je bila vidljivost na avtocesti nikakva. V slow motion sem se prebijala do doma približno še enkrat toliko časa kot ga normalno potrebujem še dobro, da je bila družba prijetna Naši McPodlagi sem namreč za eno popoldne ukradla prostovoljko

 

Če dobro premislim, smo bili lani prav tako deležni sneženja sredi marca…točno na dan, ko naj bi se vračala domov…in ker so spet pretiravali v napovedih, mi pa tega nismo niti slutili, sem se morala vrniti še dan prej. En dan manj moje izkušnje v tujini! Pha! Na dan napovedanega sneženja pa je bila sitiuacija ista kot letos – zvečer je snežilo kot za stavo…celo tako, da sem morala prespati drugje, ker se domov nisem mogla več (če bi šla bi najbrž končala v kakem jarku na Vremščici) drugi dan pa nič več snega!

 

Za konec pa utrinek iz sredinega jutranjega prizora pri nas…slikala naša najmlajša.