Kje? Kdaj? Res? No ja….tresla se je gora, rodila se je miš…oz, bolj natančno, par snežinkic. Sicer sem bila prijetno presenečena, ko sem ugotovila, da tudi pri nas sneži (po napovedih naj ne bi..pač ne spadamo pod nobeno od regij z napovedanim sneženjem…), ampak do srede popoldne, ko sem v drugo prišla domov iz “bele” Ljubljane, že ni bilo več ne duha ne sluha o kakem snegu (zato je bilo toliko več burje…lahko bi tukaj zgrešili v napovedi..).

Nedvoumno pa je držala vsaj ena napoved…sneženje na Notranjskem je bilo res obilno (ampak v sredo ga ni bilo 50 cm…niti pod razno)…sicer lahko potrdim le za torek popoldne in zvečer, ampak meni je bilo čisto dovolj, saj je bila vidljivost na avtocesti nikakva. V slow motion sem se prebijala do doma približno še enkrat toliko časa kot ga normalno potrebujem še dobro, da je bila družba prijetna Naši McPodlagi sem namreč za eno popoldne ukradla prostovoljko

 

Če dobro premislim, smo bili lani prav tako deležni sneženja sredi marca…točno na dan, ko naj bi se vračala domov…in ker so spet pretiravali v napovedih, mi pa tega nismo niti slutili, sem se morala vrniti še dan prej. En dan manj moje izkušnje v tujini! Pha! Na dan napovedanega sneženja pa je bila sitiuacija ista kot letos – zvečer je snežilo kot za stavo…celo tako, da sem morala prespati drugje, ker se domov nisem mogla več (če bi šla bi najbrž končala v kakem jarku na Vremščici) drugi dan pa nič več snega!

 

Za konec pa utrinek iz sredinega jutranjega prizora pri nas…slikala naša najmlajša.