Po naporni pomladi, tako in drugače ubijalskemu poletju in s selitvijo zaznamovani jeseni, je nastopil čas za spremembe… Nekatere stvari eliminirat in pričet z drugimi, bolj pozitivnimi. Oklepati se dobrih stvari in pustiti za seboj nadloge, ki povzročajo le skrbi, sive lase in čire na želodcu.
V tem duhu sem si vzela pet minut časa in malce poskrbela za zadovoljevanje lastnih potreb…po razdajanju na vse konce in kraje, mislim, da je nastopil skrajni čas, za tovrstne podvige 
Dan je bil nadvse vabljiv, sonce se je prebijalo skozi krošnje, jutranji zrak je bil prijetno ostro čist, tišina, nujno potreben mir…in po (pre)dooooolgem času je bil spet tukaj…dolgo izgubljeni…občutek.
Upam samo, da se ne bo ponovno pridružil listi pogrešanih
kraška jesen
seeing red
the crimson wave
all the shades of red
Med pašo oči na ruju sem naletela tudi na par živalic…tegale ptička celo nekako nisem prestrašila (no, priznajmo, da sem bila tudi na precejšnji razdalji…), sem pa zato na moje veliko presenečenje naletela na srne…ker jih nisem pričakovala, sem seveda lomastila po suhem listju, jih s tem prestrašila in slikovnega materiala ni, ampak…glavno, da jaz vem, da so tam bile
nekatere čebele, ki sem jih videla, so bile pridne kot čebelice…
…druge so pa zabušavale in klepetale 
tale zelenćek mi je pa pogumno prekrižal pot…
…malce postal in poziral…
…a mu je bilo kmalu dovolj in je odcapljal stran
In počasi sem tudi sama odcapljala proti (čisto samo mojemu) domu
